ЖЕСТОК ГОВОР КИНЕСКОГ ПРЕДСЕДНИКА: Престаните да малтретирате мале, слабе и сиромашне!

ŽESTOK GOVOR KINESKOG PREDSEDNIKA: Prestanite da maltretirate male, slabe i siromašne!

29 septembra 2015

pzxi29 54Kineski predsednik Si Đinping pozvao je članice UN da grade partnerstva, gde su svi „tretirani kao jednaki“, i poručio da velike i jake zemlje ne treba da „maltretiraju male, slabe i siromašne.“

Zakon džungle ne može biti model za odnose među državama – upozorio je Si Đinping.

U govoru pred Generalnom skupštinom UN, kineski lider je upozorio:

„Zakon džungle znači da su slabi potčinjeni jakima, a cele zemlje ne mogu da se tako ponašaju. Oni koji se drže oholo i koriste silu – faktički podižu kamen koji će im na kraju pasti na nogu“.

Si je pozvao sve države sveta da odbace „mentalitet hladnog rata u svim njegovim pojavnim oblicima“:

„Glavnu ulogu u održavanju mira i korišćenju mirnih načina rešavanja sporova treba da imaju Ujedinjene nacije i Savet bezbednosti UN. Tako neće biti prinudnih mera, tako će neprijateljstvo ustupiti mesto prijateljstvu“.

KOMENTARI



8 komentara

  1. Sibor says:

    Gdje ste bili sa tim govorima dok su zlikovci silovali srpski narod devedesetih?

  2. Nebojsa says:

    Bez Rusije niko nije smeo da digne glas !!!

  3. Ljubomir says:

    Bravo za govorot i stavovite na Kineskiot Pretsedatel Si Ѓinping. Patot za ponatamošniot razvoj na svetot e samo vo počituvanjeto na sekoj sprema sekogo kako i Ekonomski razvoj vrz osnova na ekonomski zakonitosti a ne so reket, iznudi, izmami i berzanski špekulacii. Vpročem sekoj ima pravo da kupuva i prodava svoi proizvodi na onie pazari koi za nego se najprofitabilni. Nikoj nema pravo na monopol vrz svetskite bogatstva. Site resursi imaat cena koja mora da e vo sklad so ekoniomskite zakonitosti na ponudata i pobaruvačkata a ne so sozdavanje na veštački krizi i berzanski špekulacii kako što toa go pravi SAD i EU.

  4. zlatiborski ovan says:

    „Zakon džungle znači da su slabi potčinjeni jakima, a cele zemlje ne mogu da se tako ponašaju. Oni koji se drže oholo i koriste silu – faktički podižu kamen koji će im na kraju pasti na nogu“. //////// Od kada je dole dosla Rusija zajedno sa Kinom i Iranom,pokazuje da su SAD postale tigar od papira https://tinyurl.com/qx5bl55

  5. Žderko says:

    Lepo je kineski predsednik to rekao, ogolio stvar do kraja i zapad koji se tako ponaša u međunarodnim odnosima,isto tako i to što je rekao da će zapad i sam postradati zbog svoje ološke politike.

  6. N. says:

    A da ostavite mali slab i siromašan Tibet na miru koji ste primenom sile aneksirali 1951? Licemeri.

  7. Ilija Kolev Radovis Makedonija says:

    Na uslovite sto vladeat- stokovno- paricnite odnosi, najmnogu odgovara opstestveniot sistem kapitalizam. Se narekuva kapitalizam, bidejki toa sto e vlozeno ima /treba da ima/ moznost da se zgolemuva- bogati. Samo pod toj uslov toa sto e vlozeno moze da se narece deka e capital, inaku se dotogas toa nesto e potencijalen capital. Da vidime koe e toa nesto ili nesta sto e vlozeno ? Site sme svedoci deka rabotata ja pravaat vlozuvanjeto na trud I vlozuvanjeto na pari. Potocno receno vlozuvanje na trud I vlozuvanje na pari, koi pred toa bile trud. Koga velime deka samo preku ostvaruvanjeto na moznost za bogatenje vozenoto stanuva capital, togas vlozenoto e tolku srodno sto I isto. A, I negovite osobini go potvrduvaat toa kako: sopstvenicki odnos, pazaren odnos, cena I vrednost.Togas I dvata cinitela se potencijalen capital, samo dali ke ostvarat ime capital zavisi od toa dali ke ja dobijat moznosta za zgolemuvanje- bogatenje. Kade se dobiva moznosta za bogatenje ? Taa se dobiva preku ucestvo vo profitot I zagubata, saldo profit. Kako ucesnici vo rabotata tie se zasluzni za ostvaruvanjeto na krajniot rezultat od rabotata I realno e I da si go podelat. Toa e moznosta za bogatenje, dodeka tie uste za vreme na rabotata ostvaruvaat I moznost za odrzavanje. Rabotnicite so ostvaruvanje na neto plata, a gazdite so ostvaruvanje na kamata na toa sto e vlozeno, soglasno na prvite pazari I za trudot I za parite. Vo toj prv del od ostvaruvanjeto na zaslugata ja nema moznosta za bogatenje, tuku samo za odrzuvanje. Samo po pat na ucesvo vo krajniot rezultat od rabotata ja ima moznosta za bogatenje, I samo vo toj slucaj, vo kolku nekoj od cinitelite ja ima taa moznost moze da se narece capital. No, vo kolku primetivte, nie za ciniteli na rabotata po priroda imame opredmetuvac vo pari- trudot I opredmeten vo pari- parite. Nesto sto po priroda e isto, samo po funkcija razlicno. So trudot se ucestvuva vo rabotata, a so parite se pribavuvaat potrebnite raboti za rabotata. Po poteklo isto, bez koe rabotata nee mozna. So ova sakam da dokazam deka e prisuten pridones za sozdavanjeto na rezultatot od rabotata od strana I na dvata cinitela, I trudot I parite. Vo kolku ne se pocituva ovoj fakt, sto e slucaj I so socijalizamot I so denesniot kapitalizam, nastanuva promena vo odnosot pomegu toa sto se sozdava I negovoto trosenje.Vo slucajot vlozenite pari da ne go dobijat delot kako moznost za bogatenje, a toj otide kaj trudot, togas vlozenite pari za tolku ja gubat mokta da sozdadat ponuda. Toa bese slucaj vo socijalizamot, I poradi taa greska imavme postojano milionska inflacija, poradi se pogolemata kupovna mok- pobaruvackata kaj rabotnicite. Ist e slucajot I denes, samo vo smalena kupovna mok. Ovaa greska I samiot sistem ja registrira, ne podnesuva nepodnosliv odnos pomegu ponudata I pobaruvackata, a toa go predizvikuva pogresnata ideologija na sistemite I socijalizamot I kapitalizamot,sto tvrdi deka samo trudot ili samo parite vlozeni, imaat pravo na prisvojuvanje na krajniot rezultat od rabotata.Znaci dojdovme do zaklucok deka pravilnata gradba na opstestveniot sistem e samo togas koga cinitelite na rabotata- trudot I parite, I dvata ja ostvaruvaat moznosta za bogatenje, potocno go ostvaruvaat pravoto da ucestvuvaat vo delbata na krajniot rezultat od rabotata- profit I zaguba. Da poftoram deka parite se trud pretvoren vo pari, no tie se veke pretvoreni, dodeka trudot sto se vlozuva se pretvara vo pari vo tekot na rabotata so dobivanjeto na neto plata. Togas, stanuva jasno deka zaslugata moze da se izmeri na osnova vrednosta na toa sto se vlozuva. Za rabotnicite, vlozeniot trud vo vrednost na ostvarenata neto plata, kako najbliska negova vrednost, voedno I cena, dodeka za gazdite, vlozenite sopstveni I kreditni pari vo prosek na koristenje vo tekot na presmetkovniot period. Za kraj, ova nitu vrvnite politicari I na Kinai na Rusija I site dr. pojma nemaat, poradi sto tropaat gluposti, bez da se naslonuvaat na izvorot na potekloto na krizite, vojnite, siromastijata, nevrabotenosta, rasseluvanjeto I dr.

  8. Zika Kuzmanovski says:

    "Vuk na ovcu svoje pravo ima, Ka tiranin na slaba covjeka, Al tiranstvu stati nogom za vrat, Dovesti ga ka posnaniju prava, To je ljudska duznost najsvetlija" Njegos

Ostavite odgovor

Vaša adresa e-pošte neće biti objavljena. Neophodna polja su označena *